Urban Soil 4 Food

Biološki odpadki

Glavni cilj mariborskega projekta, poimenovanega URBAN SOIL 4 FOOD, je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. URBAN SOIL 4 FOOD se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu. Osem projektnih partnerjev bo v obdobju treh let razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije.

Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil. Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana.

URBAN SIOL 4 FOOD združuje 8 partnerjev, ki so z uspešno prijavo v evropsko pobudo UIA pridobili 3 milijone nepovratnih sredstev, ki jih bodo do oktobra 2020 vlagali v razvijanje inovativnih tehnologij in doseganje zastavljenih ciljev. V letu 2018 načrtujemo izvedbo podrobenjših analiz virov odpadkov, pridobitev potrebnih dovoljenj ter operativni plan lokacij vrtov in njihovo organizacijo.

Projekt URBAN SOIL 4 FOOD je eden od projektov krožnega gospodarstva, ki jih sofinancira pobuda Urban Innovative Actions (UIA). V njej sodelujejo mesta, ki so upravičenci do sredstev pobude. Vendar zaradi kompleksnosti urbanih izzivov ne morejo delovati sama. Za oblikovanje in izvajanje učinkovitih in inovativnih rešitev morajo mesta vključiti vse ključne zainteresirane deležnike, ki prinesejo potrebno strokovno in specifično znanje. Te deležnike predstavljajo agencije, različne organizacije, zasebni sektor, raziskovalne ustanove, nevladne organizacije … Pogumni projekti potrebujejo vse.

UIA danes povezuje 30 evropskih mest, ki na pilotskih projektih testirajo nove rešitve sodobnih urbanih izzivov, ki segajo na področje krožnega gospodarstva, kvalitete zraka, klimatskih sprememb, prehoda v digitalizacijo, energetsko učinkovitost, zaposlovanja, kompetenc in lokalne ekonomije, trajnostne mobilnosti, integracije beguncev in migrantov. S svojima prijavama sta bili uspešni tudi obe največji slovenski mesti.

Pobuda UIA je bila ustanovljena leta 2014 in ima do leta 2020 za vlaganje v razvoj mest Evropske unije na voljo 372 milijonov evrov.