Že drugič zapored je osrednjo konferenco o krožnem gospodarstvu, tretjo mednarodno Circular Change konferenco, gostil tudi Maribor. V Lutkovnem gledališču se je v petek zbralo več kot 250 udeležencev, ki so prisluhnili 65 strokovnjakom, ki so predstavili dobre prakse krožnega gospodarstva, ki se že izvajajo v državah Evropske unije. Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, je že danes nujno, da v temelju spremenimo naš odnos do virov in dobrin. Maribor ima za prehod v krožno gospodarstvo pripravljenih 20 projektov in ko bodo zaživeli vsi, bo mesto v 80 % dejansko zaživelo krožno. Mesto Maribor vidi krožno gospodarstvo kot ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb. Konec junija bomo v enoletno poskusno obratovanje prevzeli Center za pripravo sekundarnih surovin, ki so jo udeleženci konference danes tudi obiskali in se seznanili s tehnološkimi postopki, ki so najbolj dovršeni v procesu obdelave mešanih komunalnih odpadkov v tem delu Evrope.
V našem mestu so predstavniki vlade, s predsednikom dr. Mirom Cerarjem na čelu, prvič javno predstavili enega pomembnejših strateških dokumentov pri prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo, katerega soavtorji so tudi mariborski strokovnjaki iz Inštituta Wcycle. Igor Kos iz Wcycle Inštituta Maribor ob tem ni skrival zadovoljstva: »Drugič izvedena konferenca v Mariboru je priznanje za opravljeno delo, saj so se vlada RS in njen predsednik odločili prvo javno predstavitev dokumenta opraviti prav na delu konference v našem mestu. Pri implementaciji prehoda na krožno gospodarstvo nas čaka še ogromno dela. Eden prvih korakov je sprejem Strategije za prehod mesta v krožno gospodarstvo, v katerem bomo tudi povsem konkretno opredelili 20 projektov in njihovo implementacijo za prehod mesta v krožno gospodarstvo.«
Na konferenci so sodelovali številni predstavniki in strokovnjaki iz različnih evropskih in neevropskih držav. Tine Šalamon, direktor Inštituta Wcycle Maribor je pozdravil takšno pisarnost: “Gostje iz tujine so v okviru konference in predstavitev na njej prepoznali dodano vrednost mariborskega pristopa prehoda na krožno gospodarstvo, tako da se nam tudi na ta način odpirajo možnosti sodelovanja z mednarodnimi partnerji na področju zastavljenih projektov. Veseli nas, da naše delo postaja prepoznano in priznano v zmeraj širšem krogu ljudi. Čaka pa nas še veliko dela, zlasti na področju ozaveščanja lokalnega prebivalstva o potrebi prehoda mesta na krožno gospodarstvo.”
Cilj Kažipota je uresničiti strateško usmeritev vlade RS za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Proces nastanka Kažipota, ki je utemeljen na 12. regionalnih posvetih, na katerih so sodelovali tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, predstavniki Inštituta Wcycle Maribor in drugi, je vodila platforma Circular Change. Idejni oče ekonomskega modela Wcycle Mirko Šprinzer je ob tem poudaril: »Predstavitev dr. Potočnika je pokazala nujnost sistemskega prehoda podjetij in lokalnih skupnosti na krožno gospodarstvo z izkoriščanjem potencialov lokalne ekonomije in zapiranje snovnih tokov na funkcionalnem območju mest. Izziv novega stoletja je, kako rešiti problem, da javni sektor prevzema le stroške, privatni pa kuje kapital. Menimo, da je urbani model krožnega gospodarstva, ki ga razvijamo v Mariboru, eden od odgovorov na ta izziv.”
Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani). Na podoben način smo se prehoda v krožno gospodarstvo lotili tudi v Mariboru, kjer prehod temelji na inovativnem in evropsko priznanem ekonomskem modelu Wcycle, ki združuje podjetja v večinski javni lasti. Model predvideva povezovanje in izmenjavo različnih tokov (odpadkov, energije, vode) med posameznimi podjetji s ciljem ustvarjanja novih surovin, ki jih podjetja potrebujejo kot vhodne surovine.